Sadja, ki je še nedolgo tega veljalo za zelo zdravo živilo, se je v zadnjih letih oprijel slab sloves. Tako ga marsikdo enači s sladkorjem, posledično pa se je uveljavilo prepričanje, da lahko (pogosto) uživanje sadja poveča nevarnost za diabetes tipa 2. Toda študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v reviji The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, razkriva drugačno sliko. Ne le da sadje ni škodljivo, ampak lahko uživanje sadja celo pripomore k zaščiti pred diabetesom …
Raziskovalci med drugim preučevali povezavo med uživanjem sadja in inzulinsko rezistenco
Ugotovitev sicer ni povsem nova, saj so tudi številne predhodne študije potrdile, da lahko z uživanjem sadja zmanjšamo nevarnost za diabetes tipa 2. Uživanje določenih vrst sadja, na primer borovnic, naj bi imelo še posebej izrazite zaščitne učinke. Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, so se osredotočili na dva specifična vidika. Zanimalo jih je, kako uživanje sadja vpliva na t. i. inzulinsko rezistenco oziroma odpornost celic na inzulin in na disfunkcionalnost beta celic. Diabetes tipa 2 se običajno začne prav z inzulinsko rezistenco; ker se celice ne odzivajo na inzulin, ostaja količina glukoze v krvi zelo velika, saj je naloga inzulina prav spodbuda celične absorpcije glukoze iz krvnega obtoka. Učinki sadja so bili obenem primerjani z učinki sadnih sokov. Poleg kratkoročnih posledic so bili preučevani tudi dolgoročnejši učinki (po petih in po dvanajstih letih).
Raziskava zajela podatke za skoraj 8000 oseb, ki so se zbirali v daljšem časovnem obdobju
Vir podatkov je bila baza, ki je nastala na podlagi raziskave, izvedene med letoma 1999 in 2000 in v katero je bilo vključenih 7675 odraslih Avstralcev. Povprečna starost oseb na začetku raziskave je bila 54 let. Zdravstveno stanje teh oseb se je nato preverilo še leta 2004 in 2011, torej po petih in po dvanajstih letih. Pri tem sicer ni bilo mogoče dostopati do podatkov za vse osebe, ki so sodelovale v prvi fazi raziskave. Podatki o zdravstvenem stanju po petih letih so bili dostopni za 60 odstotkov oseb, podatki o zdravstvenem stanju po 12 letih pa za 46 odstotkov oseb, ki so bile del začetne skupine.
Podatki o prehranskih navadah primerjani z rezultati različnih meritev
Sodelujoči v raziskavi so morali izpolniti vprašalnik, povezan s prehranjevalnimi navadami. Tako so med drugim odgovarjali na vprašanja o tem, koliko sadja zaužijejo, katere vrste sadja najpogosteje uživajo in kako pogosto pijejo sadne sokove. Sledile so meritve krvnega sladkorja na tešče in dve uri po obremenitvi z glukozo, preučeno pa je bilo tudi delovanje beta celic.
Redno uživanje sadja – manjša verjetnost za inzulinsko rezistenco in diabetes tipa 2
Analiza zbranih podatkov je razkrila, da je bila pri osebah, ki so uživale več sadja, za zniževanje krvnega sladkorja potrebna manjša količina glukoze kot pri tistih, ki so sadje uživali zelo redko, kar priča o manjši inzulinski rezistenci. Kot je znano, lahko večje količine inzulina v krvnem obtoku poškodujejo žile in vplivajo na številne druge zdravstvene težave. Obenem pa je bila zaznana povezava med pogostejšim uživanjem sadja in zmanjšano verjetnostjo za diabetes tipa 2 po petih in po dvanajstih letih. Verjetnost za diagnosticiran diabetes po preteku petih let je bila manjša za kar 36 odstotkov. Pri tem je treba opozoriti, da navedeni podatki veljajo izključno za uživanje sadja, ne pa tudi za pitje sadnih sokov. S predelavo sadja v sok namreč odstranimo vlaknine, posledica pa je naglo povečevanje količine glukoze v krvi.
