Večina ljudi se zagotovo ne veseli staranja in minevanja časa, vendar je mogoče pri nekaterih osebah govoriti o malodane paničnem strahu pred temi spremembami. Minevanje časa ni nekaj, na kar pomislijo zgolj občasno, ampak gre za stalno prisotno grozo. Pri teh ljudeh lahko govorimo o specifični vrsti fobije, in sicer o kronofobiji …
Izkoristiti vsako sekundo? Na papirju se sliši odlično, toda …
Kronofobija seveda ni nujno tako intenzivna, kot je opisano uvodoma. Podobno kot pri drugih motnjah in fobijah lahko tudi tu govorimo o spektru, pri čemer so nekateri primeri še posebej resni. Poleg strahu pred minevanjem časa je pri kronofobiji pogosto prisoten tudi občutek, da zapravljate svoj čas. Ljudje, ki se spopadajo s to vrsto fobijo, želijo zato v polnosti užiti vsako sekundo. Čeprav se zdi v teoriji to morda pozitivno, lahko poskusi prenosa tega načela v prakso privedejo do občutka izgorelosti in do še večje panike. Pričakovanje, da mora »šteti vsaka sekunda«, je seveda povsem nerealistično.
Pandemija povzročila pospešeno širjenje kronofobije
V zadnjih dveh letih je postala kronofobija še posebej razširjena. Zaradi najrazličnejših omejitev nemalokrat nismo mogli početi tistega, kar bi želeli. Občutek, da nam čas polzi med prsti, je postal tako zelo pogost. Če se ti občutki pojavijo zgolj občasno, seveda še ne moremo govoriti o kronofobiji, toda če postanejo stalnica, je vsekakor smiselno, da poskušate poiskati pomoč.
Fobija, ki je zelo pogosta pri starostnikih, neozdravljivo bolnih osebah in zapornikih
Kronofobija je – razumljivo – zelo pogosta pri neozdravljivo bolnih osebah, ki jim glede na napovedi zdravnikov ostaja le še nekaj mesecev ali morda celo tednov življenja. Verjetnost za razvoj kronofobije obenem narašča z leti. Čeprav se zdi, da bi morali s staranjem postopoma sprejeti, da je minevanje časa neizogibno dejstvo, praksa tudi tu pogosto razkrije drugačno sliko: kronofobija je nadpovprečno razširjena prav med starejšo populacijo. Ena od skupin, pri katerih je verjetnost za kronofobijo še posebej velika, pa so tudi zaporniki.
Izvor kronofobije je lahko travmatičen dogodek
Včasih je lahko kronofobija povezana s konkretnimi travmatičnimi dogodki, na primer s prometno nesrečo ali drugim dogodkom, ki je pomenil bližino smrti. Tudi če se pred tem niste posebej ukvarjali z minevanjem časa, lahko postane ta proces nenadoma izjemno strašljiv. Ni sicer nujno, da travma izvira iz vaše lastne izkušnje; podoben odziv lahko sproži tudi poslušanje travmatičnih zgodb drugih ljudi.
Tipični telesni simptomi, ki spremljajo kronofobijo
Kronofobijo pogosto spremljajo tudi telesni simptomi, ki so zelo podobni simptomom generalizirane anksiozne motnje. Najpogostejše težave, s katerimi se spopadajo osebe s kronofobijo, so občutek dušenja, zelo intenzivno znojenje, pospešen srčni utrip, tresavica in omotičnost. Občutek pomanjkanja nadzora postane tako še intenzivnejši; ne le da ne morete obvladovati časa, ampak se vam zdi, da ne morete obvladovati niti lastnega telesa.
Strah ni neobvladljiv …
Ali menite, da tudi sami trpite za kronofobijo? Pri večini drugih fobij se je mogoče umakniti od tistega, česar se bojimo. S tem sicer ne rešimo težave, vendar postane strah vsaj začasno nekoliko manjši, posledično pa ne vpliva tako zelo na naše življenje. Po drugi strani pa je pri kronofobiji umik praktično nemogoč, kot ste zagotovo ugotovili že sami. Čas je »povsod«, pred njim ne moremo pobegniti, se skriti. Prav zato je tako pomembno, da najdete metode, ki vam bodo pomagale pri obvladovanju kronofobije. Ena od možnosti je na primer kognitivno-vedenjska terapija, saj gre za pristop, ki je lahko med drugim zelo koristen tudi za osebe s hudim strahom pred minevanjem časa.