Travma oziroma posttravmatska stresna motnja je včasih zelo očitna, povezana s specifičnim dogodkom. Vendar pa je lahko po drugi strani travma tudi neozaveščena. Čeprav morda nimate občutka, da trpite za posttravmatsko stresno motnjo, so lahko posamezne negativne življenjske motnje pustile precej bolj izrazito sled, kot si upate priznati. Povod za travmo je lahko na primer otroštvo ob čustveno distanciranih starših, prezgodnje prevzemanje odgovornosti odraslih, diskriminacija zaradi vaše nacionalne/verske pripadnosti ali – kot postaja vse bolj očitno – pandemija. Travma naj bi bila precej bolj razširjena, kot se zdi na prvi pogled. Seveda samodiagnosticiranje ni najboljša ideja, vendar je pametno, da ste pozorni na morebitne znake posttravmatske stresne motnje. Tako boste hitreje ugotovili, ali bi bilo morda smiselno poiskati strokovno pomoč …
1. Kronične bolečine in pogosti glavoboli
Prepričanje, da se travma odraža izključno v obliki čustvenih, psihičnih težav, je zmotno. Travmatični dogodki namreč pogosto pustijo tudi telesne posledice. Eden od znakov posttravmatske motnje so lahko tako tudi nepojasnljive bolečine v različnih delih telesa, na primer v hrbtu ali v vratu. Tovrstne težave naj bi se pojavljale pri kar približno 20–30 odstotkih oseb, ki trpijo za omenjeno motnjo. Med travmatičnimi dogodki se mišice v telesu pogosto pokrčijo, kar je povsem naraven telesni odziv na nevarnost. Če gre za ponavljajoče se dogodke, lahko to seveda privede do stalne napetosti v telesu, ki ne popustiti niti takrat, ko je nevarnost že zdavnaj za vami. Ta napetost pa lahko nato vodi do kroničnih bolečin v različnih delih telesa. Poleg tega pa imajo ljudje, ki se spopadajo s posttravmatsko stresno motnjo, pogosto težave s kroničnimi glavoboli oziroma z migrenami. Če je za vami več zelo travmatičnih dogodkov, je nevarnost za migrene še posebej velika.
2. Prebavne težave
Ob ponavljajočih se prebavnih težavah se ljudje običajno osredotočijo predvsem na prehrano. Čeprav drži, da je vzrok za tovrstne težave pogosto prav neustrezna prehrana, je vendarle dobro, da ste pozorni tudi na druge možne vzroke. Eden od njih je lahko tudi travma. Raziskovalci so na primer odkrili korelacijo med sindromom razdražljivega črevesja in posttravmatsko stresno motnjo.
3. Težave z odnosi
Ali se vaši odnosi pogosto končajo precej klavrno? Morda sicer ne vidite povezave, toda natančnejša analiza bi morda razkrila ponavljajoče se vzorce, povezane s travmatičnimi izkušnjami iz preteklosti. Travma lahko namreč privede do stalnega občutka ogroženosti in pričakovanja (nove) izdaje. Po drugi strani pa lahko vpliva tudi na to, da imate občutek, da si ne zaslužite ljubezni.
4. Sključenost
Razlogi za slabo držo so seveda lahko zelo različni. Tako ne gre nujno za nekaj, v čemer bi bilo smiselno razbirati globlji pomen. Toda po drugi strani je lahko telesna govorica nemalokrat zelo zgovorna. Če ste pogosto sključeni, je lahko to med drugim tudi znak travme – znak, da se vaše telo šibi pod težo bremena, ki ga prenašate s sabo. Sključenost, ki jo včasih spremljajo težave z ohranjanjem očesnega stika, pa je lahko povezana tudi z občutki sramu.
5. Nagnjenost k zasvojenosti
Osebe, ki so se morale spopasti z zelo travmatičnimi dogodki, imajo pogosto nadpovprečno veliko težav z zasvojenostjo oziroma z nevarnim vedenjem, ki ima lahko zelo negativne posledice. Ko govorimo o zasvojenosti, se ne smete omejevati samo na najočitnejše oblike, kot so odvisnost od alkohola, kockanja ali pornografije. Zasvojenost je lahko tudi precej bolj subtilna; če je na primer travma povezana z revščino v otroštvu, lahko to privede do odvisnosti od nakupovanja oziroma do brezglavega zapravljanja, saj poskušate nadoknaditi zamujeno in vzeti usodo v svoje roke. S tem pa lahko seveda nehote zabredete v precejšnjo finančno stisko. Občutki iz otroštva se krepijo, vaša želja po zapravljanju pa se s tem le povečuje, kar vas lahko pahne v začaran krog.
