Na tveganje za demenco vplivajo najrazličnejši dejavniki. Številni od tega dejavnikov so lahko odvisni od tega, kje živite. Študija, ki so jo pripravili avstralski raziskovalci, je namreč razkrila, da je tveganje za demenco pri osebah, ki živijo v bogatejših soseskah, precej manjše kot pri tistih, ki živijo na depriviligiranih območjih.
Raziskava zajela osebe, stare od 40 do 70 let
Raziskovalci so o svojih ugotovitvah pred nedavnim poročali v znanstveni reviji JAMA Network Open. Študija je zajela nekaj manj kot 5000 oseb. Šlo je za Avstralce iz različnih zveznih držav in regij. Podatki, ki so bili pridobljeni v okviru večje študije, so se nanašali na obdobje med letoma 2016 in 2020. Osebe, ki jih je raziskava zajela, so bile stare od 40 do 70 let. Šlo je za osebe brez diagnosticirane demence. Raziskovalce je tako zanimalo predvsem tveganje za tovrstno diagnozo v prihodnosti.
Več težav s spominom in nadpovprečno visoko tveganje za demenco
Analiza zbranih podatkov je razkrila precej deprimirajočo korelacijo. Prebivalci revnejših oziroma depriviligiranih sosesk so na testih za preverjanje spomina in pri oceni tveganja za demenco dosegli bistveno slabši rezultat od svojih vrstnikov, ki živijo v bogatejših soseskah. Razlike so bile še posebej očitne pri starejši populaciji. Ugotovitve se ujemajo z izsledki ameriških raziskovalcev, ki so pred nedavnim izvedli podobno raziskavo. Tudi oni so namreč ugotovili, da je Alzheimerjeva bolezen nadpovprečno pogosta pri osebah, ki živijo v revnejših soseskah.
Onesnaženost zraka kot eden od dejavnikov tveganja
Kakšni so razlogi za te razlike? Interpretacija rezultatov zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, povezanih z življenjem v depriviligiranih soseskah. Običajno gre za splet psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Eden od razlogov za korelacijo med življenjem v revnejših soseskah in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen oziroma demenca je nedvomno povezan z izrazitejšim onesnaženjem. Zrak je namreč praviloma najbolj onesnažen prav na najrevnejših območjih. Ekonomsko depriviligirane osebe morajo tako prevzeti dobršen del bremena okoljske krize, za katero so v veliki meri odgovorni bogati. Stalna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko med drugim privede tudi do upada kognitivnih zmožnosti – in to celo pri mlajših osebah.
Težji dostop do živil z zaščitnimi učinki
Med dejavnike tveganja, ki so posredno povezani s tem, kje nekdo živi, nedvomno spada tudi prehrana. Prebivalci revnejših sosesk si namreč težko privoščijo redno uživanje živil, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju tveganja za demenco, na primer oreščkov in kakovostnega olivnega olja. Tovrstna živila so namreč običajno precej draga, posebej v primerjavi s procesirano hrano, ki pa je seveda povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji.
Manj možnosti za rekreacijo in omejen dostop do zdravstvenih storitev
Upoštevati je treba tudi dostopnost zelenih površin, saj je lahko tudi to eden od dejavnikov, ki vplivajo na »kognitivno zdravje«. Za revnejše soseske je praviloma značilna precejšna gostota prebivalstva, pri čemer ni na voljo veliko zelenih površin za rekreacijo. Seveda pa je tu še vprašanje dostopa do zdravstvenih storitev. V državah brez enotnega zdravstvenega sistema in z močno privatiziranim zdravstvom so lahko zavarovalne premije izjemno visoke. Ogromno ljudi je tako brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja. V Združenih državah Amerike naj bi bilo na primer trenutno nezavarovanih kar približno 30 milijonov oseb.
Sprememba navad lahko prepreči kar do 40 odstotkov primerov demence
Raziskovalci menijo, da je mogoče s spremembo vsakodnevnih navad preprečiti kar do 40 odstotkov primerov demence. Zdrave navade lahko torej močno zmanjšajo nevarnost za resnejše kognitivne težave v tretjem življenjskem obdobju, pri čemer pa moramo upoštevati, da tovrstne navade niso samo stvar izbire. To dokazuje tudi predstavljena študija. Strokovnjaki za javno zdravje, ki se ukvarjajo z naraščajočim številom primerov demence, bodo morali tako pri iskanju rešitev zagotovo upoštevati tudi ta vidik.