Kosti in mišice so osnovna opora telesu. Kot vsak stroj tudi telo zastane, če ni pravilno vzdrževano. Določene drže telesa povzročajo pritisk na tkiva, sklepe in kosti in jih obremenjujejo. Tega se nemalokrat zavemo šele tedaj, ko pride do poškodb in okvar. Vse v naravi je pod vplivom gibanja in spremembe ter težnje k ravnovesju. Enolično držo, prehrano ali način življenja je potrebno uravnotežiti z odprtostjo in iskanjem nove življenjske rutine.
V vsakodnevnih vpetostih v številne obveznosti kot tudi v razvade se pogosto za daljši ali krajši čas znajdemo v omejenem življenjskem vzorcu. S polnim usmerjanjem na zunanje dosežke se zgodi, da zmanjka energije za opazovanje in zadovoljevanje resničnih telesnih in duhovnih potreb. Zaradi otopelosti ne prisluhnemo dovolj samemu sebi in posledica so težave z zdravjem in počutjem, med katerimi so morda najbolj razširjene težave s sklepi, hrbtenico in kostmi.
Išias
Kaj sploh je išias? Posamezna vretenca so povezana z gobastimi in hrustančastimi medvretenčnimi ploščicami, ki delujejo kot vzmet. Blažijo pritiske in omogočajo gibanje hrbtenice. S staranjem, nepravilnim sedenjem, enoličnimi preobremenitvami zaradi dela ali športa ali premalo gibanja se medvretenčne ploščice obrabljajo in stanjšajo. Postajajo tudi vse bolj toge in vse manj elastične. Sklepe med vretenci obdajajo in držijo skupaj vezi, na katere so pripete mišice. Tudi vezi postopoma popuščajo in niso več čvrste in napete, lahko se celo lahko premaknejo iz osnovne lege. Ker iz odprtin med dvema vretencema izstopajo živci, se lahko zgodi, da se živec stisne. Če se to zgodi zaradi obrabe spodnjih dveh medvretenčnih ploščic, se uklešči in vname živčni koren ishiadičnega živca. V skrajnem primeru lahko pride tudi do ohromelosti nog ali izgube občutka.
Bolečine pri išiasu torej povzroča pritisk na živčne korene v hrbtenici. Glede na to, kateri živčni koren je prizadet, je lahko bolečina v nogi ob strani ali zadaj in sega do prstov ali pa se pojavi na zadnjici ali sprednji strani stegna. Trenutno si lahko pomagamo z lego na hrbtu in skrčenimi nogami za 90 stopinj, položenimi na stol ali klop ter dihanjem s prepono. Dodatno pomaga nežna masaža na notranjem robu stopala v bližini pete, kjer so akupresurne točke za sprostitev globokih hrbtnih mišic. Pomaga tudi toplota, termofor ali vroča brisača.
Pri pogostih bolečinah v hrbtu pazimo, kako zjutraj vstajamo. Najprej se uležemo na stran, spustimo noge s postelje in se nato dvignemo. Bremen ne dvigujmo s križem! Če se ne moremo izogniti nagnjeni drži, vsaj nekoliko skrčimo noge in popolnoma napnimo hrbtne mišice. Redno gibanje hrbtenice v vse možne smeri s hojo, telovadbo in pestrim življenjem preprečuje obrabe medvretenčnih ploščic, slabitev vezi in ukleščenje živca.
Zelo dobrodošla je joga, ki temeljito razgiba vse predele hrbtenice. Potrebna je redna dnevna vadba doma. Tako kot vsak dan jemo, pijemo, spimo in delamo, je za uravnoteženje potrebna tudi vsakodnevna vadba hrbtenice. Rekreacijsko plavanje, hoja in kolesarjenje so odlične tehnike, vendar tega ne počnimo maratonsko. Prevelikih naporov se je treba izogibati!
Odlična je tudi vaja iz orientalskega plesa. Iz osrediščene pokončne drže rahlo pomikamo samo medenico: levo, nazaj, desno, naprej in povežemo v krog. Krog naj sega le nekaj centimetrov iz osnovne lege in naj ga opisuje izključno samo medenica in ne zgornji del telesa. Nekajminutni krožni gibi ob ritmični glasbi prijetno ogrejejo in prekrvavijo spodnji del hrbtenice kot tudi trebuh in notranje organe, razni pritiski zaradi enolične in nepravilne drže pa se izravnajo. Zatem zamenjamo smer. Za boljše ravnotežje lahko položimo roke na kakšno oporo v naravni višini pasu, tako da ne motijo gibanja. Ko se dovolj ogrejemo, lahko krog nekoliko povečamo. Podobno kot v jogi skrbimo za to, da so pri vadbi napete le tiste mišice, ki so nujno potrebne za izvedbo gibanja, ostale pa naj sproščeno počivajo. Telo postavimo z rahlim razkorakom in vzporednimi stopali ter rahlo pokrčenimi stopali v povsem pokončno in sproščeno držo. Takšna drža naj ostane tekom celotne vadbe, z izjemo rahlega krožnega gibanja medenice.
Mišični vsek
Ostra bolečina v križu, ki blokira hrbtenico, se lahko pojavi ne le zaradi išiasa, temveč tudi zaradi mišičnega vseka. V tem primeru gre za močno napetost globokih hrbtnih mišic, ki se pojavi trenutno oziroma v obliki bolečega šoka. To je refleks, ki telo obvaruje pred nadaljnjim gibanjem v izbrani smeri in s tem povezano poškodbo tkiva. Zmanjša se prekrvavitev in pojavi se huda bolečina. Mišični vsek (ali akutna lumbagija) se pojavi pogosteje, če je hrbet izpostavljen mrazu zaradi odprtih oken, prepiha, prepotenih oblačil, zmanjšani prekrvavitvi zaradi sedenja, dvigovanja bremen z naprej sklonjenim hrbtom ali pa nepričakovanih zasukov nerazgibane hrbtenice.
Proti temu pomagajo vroče rastlinske kopeli, na primer iz senenega drobirja. Pol kilograma senenega drobirja pustimo stati pol ure v hladni vodi, precedimo in izvleček dodamo vodi za kopanje. Za krepitev in razgibavanje hrbtenice je izvrsten tai či čuan, krepilne vaje za moč hrbtnih mišic in telovadba v vodi.
Osteoporoza
Izraz osteoporoza pomeni “porozne kosti”. Kostno tkivo usiha, okostje slabi in je izpostavljeno zlomom. Velja prepričanje, da obolenje nastaja zaradi pomanjkanja kalcija. Kalcij je zelo pomembna sestavina zdrave prehrane, kosti pa ga včasih niso zmožne uporabiti, pri čemer ne pomaga niti pitje dodatnih količin mleka, živila, ki je bogato s kalcijem. Še posebej pa mleko ni dobro za številna revmatična in druga obolenja sklepov in kosti. Boljši vir kalcija je zato rdeča pesa, pa tudi sezamova semena, suhe fige in stročji fižol.
Za nastanek in razvoj osteoporoze so ključni trije dejavniki: prehrana, telovadba in hormoni, na primer hormon ščitnice, kalcitonin in hormon obščitnične žleze. Pri ženskah v menopavzi se zmanjša količina estrogena, kar vpliva na zmanjšano sprejemanje kalcija v kosteh. Zadostne količine vitamina C, naravnega antioksidanta, ki zavira degenerativne bolezni, ščitijo imunski sitem. Sok ene pomaranče vsebuje dnevno količino C vitamina, ki ga potrebuje odrasel človek. Sok lahko stisnemo na ožemalniku za limone, pred uporabo pa pomaranče dobro umijemo. Tudi laneno seme, ki vsebuje celo paleto antioksidacijskih B vitaminov, ugodno deluje na obnovo celic in živčnih ovojnic. Uživanje oreščkov, kot so lešniki, mandlji, indijski oreščki, makadamski oreščki, pa tudi soje, čičerike, rjavega riža ali kokosove moke, ki vsebuje tudi veliko mangana in drugih mineralov, okrepi kosti in zmanjša pojav osteoporoze. Zeleno listnata in glavnata zelenjava, kot so ohrovt, špinača in brokoli, razstruplja telo in ohranja vitalnost, s tem da oskrbuje telo z življenjsko pomembnimi snovmi in minerali.
Telesne vaje pri osteoporozi so vse vaje sesedanja na petah in prizemljitve. Rahlo dvignemo pete ter jih pri popolnoma vzravnani in sproščeni drži z rahlo pokrčenimi koleni blago spuščamo na tla. To ugodno vpliva na kostno tkivo in prizemljitev.
Trd vrat
Večina bolečin v vratu nastane kot posledica napetih mišic, še posebej trapezastih mišic, ki povezujejo glavo z rameni. Do napetosti prihaja zaradi predolgotrajnega sedenja pri mizi, za računalnikom ali televizorjem kot tudi pri dolgih vožnjah z avtomobilom. Pri starejših ljudeh se zaradi degenerirane hrbtenice razvije spondiloza vratnega predela ali pa osteoartritis. Zaradi napačnega giba ali pa slabega položaja pri spanju lahko pride do priprtja živca in boleče, trde mišice.
Pri sedenju v pisarni izberimo stol, pri katerem lahko prilagajamo višino. Noge morajo namreč pri sedenju sloneti na tleh in podpirati dobršen del teže. Majhne napihljive plastične blazine so lahko odlična opora vratu pri kopanju v kadi ali pa pri vožnji z avtomobilom.
Vrat razgibajmo s počasnimi krožnimi gibi: levo, nazaj, desno naprej.
Izredno učinkovita je vaja, pri kateri obračamo glavo levo in desno, podobno kot bi hoteli pogledati preko rame in hrbta izmenično na levo ali desno. Glava ostane v isti višini, ramena in vrat mirujejo, obrača se le glava z intenzivnim zasukom vratu in vratnih mišic izmenično na levo in desno.
Trapezaste mišice vratu pa izdatno sprošča naslednja vaja: dvignemo ramena in jih pošteno potisnemo k ušesom in zadržimo v položaju, v katerem so intenzivno napete vse sodelujoče mišice. Nato ramena spustimo in vajo ponovimo. Izmenično intenzivno krčenje mišic navzgor pri dvigu ramen in sproščanje navzdol pri spustu ramen sprošča še tako toge in zatrdele mišice vratu. Poživlja dotok kisika v možgane ter zmanjša bolečine in napetosti vratnega predela.
