Ana Klašnja. Vsestranska baletka, ki se zaveda pomena sprostitve v histeričnem vsakdanjiku. Pravi, da je najpomembnejše to, da si vzamemo čas zase, ko pa omeni poletni dopust, ji oči kar zažarijo. Takrat namreč zelo rada potuje, saj lahko tako obišče kraje, ki jih čez leto ne more. Rada spoznava različne kulture ter načine življenja, poleg tega pa jo privlači adrenalin oziroma nepredvidljivost daljšega potovanja.
Ana Klašnja – Ste plesalka z izkušnjo v žirantski vlogi, poleg tega pa imamo ves čas občutek, da ste v nenehnem gibanju – da ste nenehno dejavni. Kaj za vas pomeni dopust?
Ana Klašnja: Med letom plesalci praktično nimamo nič dopusta, če pa že dobimo kakšen dan, ga pa po navadi porabim kar za to, da sem doma. Vzamem si nekaj časa zase, si privoščim kakšno masažo, savno ali pa mogoče sprehod za kakšno urico – preveč spet ne, ker tako ali tako ves čas delamo. Čez leto pa je zame dopust čas, ki ga moram izkoristiti za potovanja, za spoznavanje drugih pokrajin, kultur, ljudi. Vedno se odpravim kam bolj daleč in poskusim potovati nekam, kjer še nisem bila. A hkrati si skušam tudi omogočiti, da vsaj par dni poležim na kakšni plaži, da se malo spočijem in potem potujem naprej. To je zame najlepši dopust.
Kako med letom (po)skrbite za to, da vas ne posrkata naglica in stres?
Ana Klašnja: Poskusim vsaj kakšno urico časa na dan imeti popolnoma zase. Ne glede na to, ali si privoščim kopel ali pa kaj dobrega pojem in se sprostim s prijatelji na kosilu. Se je pa res težko izogniti temu histeričnemu ritmu dela, ki ga imamo zdaj v letu 2015. Zdi se mi, da vsi samo še hitimo in se grebemo, da bomo naredili čim več v čim krajšem času.
Kako se najraje sproščate?
Ana Klašnja: Med letom me sprosti kakšen umirjen večer – ko si privoščim savno ali pa se preprosto zleknem na kavč in kaj preberem ali pa pogledam dober film. Čez poletni dopust pa nikakor ne morem biti pri miru. Škoda časa. Tako se mi zdi v bistvu prav sproščujoče, da potujem iz kraja v kraj. Da denimo splezam na kakšen vulkan, se grem potapljat – občutek, da doživiš nekaj, kar ti je sicer onemogočeno. Takrat res počnem kaj, česar čez leto ne morem.
Kot plesalka morate biti neprestano v dobri fizični pripravljenosti. Kako vzdržujete svojo telesno linijo?
Ana Klašnja: Enajst mesecev na leto moramo biti »fit«. Hvala bogu imam tak poklic, da že na mojem delovnem mestu poskrbijo za to, da ohranjam postavo. Dejansko pa si pred premierami prizadevam, da čim bolj zdravo jem, da se izogibam ogljikovim hidratom, sladkarijam in alkoholu. Poleg tega pa poskušam čim več spati. Spanje je najpomembnejše – takrat se telo regenerira in možgani se spočijejo. In pa pitje vode ter zelenega čaja. To je prav tako pomembno.
Imate morda kakšen poseben vadbeni ritual, da svoje telo še dodatno pripravite na poletje?
Ana Klašnja: Kot sem že rekla, moj poklic od mene pričakuje, da sem celo leto »fit«. Tako da mi je takrat, ko grem v kopalke, popolnoma vseeno. To je tudi moj čas, ko lahko jem vse, česar čez leto ne smem, in tudi manj telovadim. No, pa saj imam po navadi kar aktivne počitnice. Navsezadnje potujem. Poleti sem popolno nasprotje vsem drugim. Vsi se spravljajo v formo en mesec pred dopustom, jaz pa se ne, ker komaj čakam, da bom lahko malce lenarila.
Poletje je čas lahkotnejših oblačil, kopalk in takrat kopica medijev in družbenih omrežij predstavnice nežnejšega spola še bolj (kot po navadi) zasuva z družbenimi lepotnimi ideali in jih opominja nanje. Kako vi ohranjate pozitiven odnos do sebe in svojega telesa?
Ana Klašnja: Zdi se mi, da je treba sprejeti dejstvo, da se vsi staramo in da je vsako leto težje ohranjati »fit« telo in biti perfektnega videza. No, ne vem, ali perfektno sploh obstaja. Najpomembnejše pa je vsekakor to, da si srečen. Če je temu tako in če si umirjen sam s sabo, potem lahko doživljaš vse, kar hočeš. Fascinantne so mi ženske, kot so denimo Jennifer Lopez , Eva Longoria in druge zvezdnice, ki so že krepko čez 40 ali celo 50 in še vedno skrbijo zase. Verjetno za to res delajo milijonkrat več kot 20- letnice, ampak vedo, da se bodo potem dobro počutile – tako znotraj kot navzven. Ženske mnogokrat pravijo, da potem, ko rodiš, denimo ne moreš priti več nazaj v formo. To sploh ni res. V Operi imamo denimo primere, ko so punce rodile in so bile v enem letu fit kot nikoli prej v življenju. Tako da mislim, da je vse v glavi. Vse je odvisno od motivacije in od tega, kako se pomeriš sam s sabo. Pomembno je, da izžarevaš pozitivno energijo in da se ne zanemariš. Dokler si vitalen in skrbiš sam zase, toliko časa si mlad. Tu starost ne igra nobene vloge. Obstajajo 25-letniki, ki ne morejo na Šmarno goro, po drugi strani pa imaš 60-letnike, ki so telesno aktivnejši kot marsikateri 20-letnik.
Kakšen je za vas idealen dopust?
Ana Klašnja: Najbrž bi šla kar na jadrnico in z njo obplula svet.
Katere tri stvari nikoli ne smejo manjkati v vaši potovalki oziroma kovčku?
Ana Klašnja: Samo tri? (smeh) Ena izmed njih je zagotovo torbica z zdravili ter vitamini in potrebnimi pripomočki za prvo pomoč. Mogoče kakšni vodniki Lonely Planet in pa visoke pete. (smeh) Ne glede na to, kam grem, si s sabo vzamem ene »štiklčke« za vsak primer, ker nikoli ne vem, kje in kdaj mi bodo prišli prav.
Kaj pa na plaži? Brez česa ne gre?
Ana Klašnja: Sončna krema, sončna očala in dobra družba.
Katero potovanje oziroma počitnice so vam ostale najbolj v spominu? Zakaj?
Ana Klašnja: Zelo težko se odločim za eno, ker je bilo prav vsako posebno. No, če se bi že mogla, bi izpostavila svoje prvo potovanje zunaj Evrope. In sicer v Indonezijo. Zanj sem se odločila zelo hitro – v enem tednu sem bila pripravljena, da grem. Pridružila sem se prijatelju, ki je prej vedno potoval sam. Tudi on je bil sprva nekoliko skeptičen do tega, kako bom vse to prenesla – backpack, menjavo lokacije, kulturni šok ipd. A na koncu se je izkazalo, da mi je ravno to potovanje dalo drug pogled na svet. Potovanje mi je podarilo nekakšno globino. Osrečilo me je in me kot človeka spremenilo. Od takrat naprej mi je škoda vsakega dopusta, da bi ga preživela pet metrov stran od doma. Vedno hočem potovati nekam, kjer je druga kultura, drug način življenja in morda celo razmišljanje. Všeč mi je adrenalin – da ko se zjutraj zbudiš, ne veš, kje boš spal naslednji večer.
Ujeli smo vas tik pred odhodom na dopust. Nam morda lahko zaupate, kam vas bo zaneslo letos?
Ana Klašnja: Moj dragi ima blazno željo po hrvaški obali, ker vztraja, da je najlepša. Moram reči, da se s tem sicer strinjam, ampak hkrati pravim, da bo za Hrvaško še čas. Tako da sva naredila kompromis. Jaz sem popustila za Hrvaško, on pa za Španijo in Maroko.
Za konec morda še kakšna poletna misel ali nasvet, ki bi ga delili z bralkami?
Ana Klašnja: Zelo pomembno se mi zdi, da gremo vsaj enkrat na leto nekam, kjer še nikoli nismo bili. Ne glede na to, ali je to v Sloveniji ali kje drugje. Ni nam treba potovati na drug konec sveta, pomembno je zgolj to, da potujemo nekam, kjer še nismo nikoli bili. Da pustimo, da se zgodi, kar koli se hoče, in se popolnoma prepustimo toku.
Pogovarjala se je: Delfina Biščak