Poskusi, da bi razumeli sanje, so stari skoraj toliko kot človeštvo. Ljudje so se praktično od nekdaj spraševali, zakaj sploh sanjamo, »od kod izvirajo« sanje, kaj nam poskušajo sporočiti ipd. Tako so se oblikovale različne teorije, povezane s sanjami – od povsem laičnih, pogosto oprtih na različna verovanja, do nekoliko bolj znanstvenih. Že nekaj časa je jasno, da tisto, kar doživljamo, kot smo budni, vpliva na naše sanje. Pogosto gre zgolj za posredne vplive – vsakodnevni dogodki se lahko v sanjah spremenijo v nekakšne simbole, ki jih moramo dešifrirati. V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja tudi teorija, da so sanje neposredno nadaljevanje realnih dogodkov …
Večji del sanj naj bi bil sestavljen iz povsem običajnih socialnih interakcij
Eden prvih raziskovalcev, ki so prepoznali kontinuiteto med budnostjo in sanjami, je bil ameriški psiholog Calvin Hall. Menil je, da sanje običajno niso manifestacija potlačenih vsebin, kar je dobro znana teorija, ki jo je razvil Sigmund Freud, ampak precej neposreden odsev naših vsakodnevnih skrbi – oziroma tistega, s čimer se ukvarjamo podnevi. Hall je tako razvil poseben standardiziran sistem kategoriziranja sanj, s pomočjo katerega je ugotovil, da sanje večinoma niso sestavljene iz bizarnih, nadrealističnih podob, ampak iz precej običajnih interakcij med sanjajočo osebo in ljudmi, s katerimi se ta oseba srečuje v vsakodnevnem življenju. Zaslug za omenjeni sistem klasificiranja sicer ni mogoče pripisati le Hallu, saj je imel pri tem pomoč Roberta Van de Castla.
Lahko (tudi) pri analizi sanj pomaga sodobna tehnologija?
Sistematizacija, ki sta jo zasnovala raziskovalca, velja za izjemno koristno pomoč pri poenostavljanju in interpretiranju t. i. dnevnikov sanj – na primer v okviru terapije. Terapevt lahko s pomočjo te sistematizacije izlušči najpomembnejše motive in pomaga pacientu pri ugotavljanju, kaj mu želijo sanje sporočiti oziroma kaj je tisto, kar ga najverjetneje še posebej muči. Čeprav gre za sistem razvrščanja sanj, ki je po eni strani zelo uporaben, pa je bila vsaj do zdaj ena največjih slabosti ta, da je bila lahko analiza dnevnikov sanj oziroma poročil o sanjah zelo zamudna. Prav zato si strokovnjaki, ki se ukvarjajo s sanjami, že nekaj časa prizadevajo, da bi razvili algoritem, ki bi omogočal hitro analizo posameznih sanj glede na model, ki sta ga oblikovala Hall in Van de Castle. Kot kaže, se je ekipa italijanskih raziskovalcev, ki jo je vodil Alessandro Fogli, močno približala temu cilju. Ekipa je namreč objavila študijo, v kateri so poročali o svoji analizi približno 24.000 različnih sanj, pri kateri so si pomagali prav s posebnim algoritmom …
Algoritem ni popoln, a pomeni pomemben doprinos k raziskovanju sanj
Glavni cilj raziskave je bil preveriti hipotezo, da obstaja kontinuiteta oziroma neposredna povezava med budnostjo in sanjami. Znanstveniki so poenostavili sistem, ki sta ga razvila Hall in Van de Castle, in sicer tako, da so se osredotočili le na tri kategorije: osebe, socialne interakcije in besede, ki odražajo različna čustva. Ker bi bilo ročno pregledovanje vseh poročil o sanjah in uvrščanje vsebine v naštete kategorije zelo zamudno, so si pomagali s posebnim algoritmom. Kot priznavajo italijanski raziskovalci, njihov algoritem ni popoln, saj se rezultati še vedno ne ujemajo povsem z analizo, ki je rezultat ročnega, človeškega pregledovanja dnevnikov sanj. Vendar pa jim je kljub temu uspelo doseči približno 75-odstotno zanesljivost strojnega pregledovanja. Ko so preučili podatke, ki jih je izluščil algoritem, so ugotovili, da se analiza ujema s hipotezo o tem, da so naše sanje pogosto neposredno povezane s tistim, kar doživljamo podnevi. Raziskava je tako prinesla pomemben uvid v to, kakšna je v resnici »funkcija« oziroma narava naših sanj, še posebej zato, ker je bila izvedena na tako velikem vzorcu.