Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Pogostokrat jo imenujejo lepilo, ki »drži skupaj« celotno telo – najdemo jo namreč lahko v kosteh, mišicah, kitah ter v koži. V našem telesu ima izjemno pomembno vlogo, česar se žal premalokrat zavedamo.
Kaj je kolagen?
Je težka, netopna in vlaknasta beljakovina, ki obsega kar tretjino vseh beljakovin, ki gradijo človeško telo. Poleg tega je najpogostejša beljakovina v telesih sesalcev nasploh. V večini se molekule kolagena držijo skupaj, in sicer na način, ki je zelo podoben sestavi molekul mišičnih ali njim podobnih vlaken.
Sodeč po najnovejših raziskavah, kolagen obsega družino genetsko različnih molekul, izmed katerih imajo vse edinstveno trojno vijačnico konfiguracije treh polipeptidnih podenot, znanih kot alfa verige. Vsaka takšna veriga pa obsega okoli 1000 aminokislin in običajno tvori aminokislinsko zaporedje, ki sestoji iz glicina, prolina in hidroksiprolina.
Poznamo veliko različnih vrst kolagena – vsaj 15, a 80 do 90 % kolagena, ki je v našem telesu, pripada tipom I, II in III, ki so močni in zelo prilagodljivi. Izjemno trpežni so zlasti kolageni tipa I, ki imajo izjemno sposobnost natezanja in so (gram na gram) celo močnejši od jekla.
Zakaj je pomemben?
Kolagen daje moč in podporo različnim telesnim strukturam, prav tako pa jim daje zaščito. Tako denimo kožo ščiti tako, da preprečuje absorpcijo in širjenje patogenih snovi, toksinov iz okolja ter mikroorganizmov in rakavih celic. Kolagen je prisoten v vseh gladkih mišičnih tkivih, krvnih žilah, v prebavnem traktu, srcu, žolčniku, ledvicah ter v mehurju. Poleg tega je glavna sestavina las in nohtov.
Kolagen in naše telo
Kolagen v našem telesu najpogosteje najdemo v koži, kosteh ter vezivnemu tkivu, saj je znan po tem, da zagotavlja strukturno podporo, trdnost ter v kombinaciji z elastinom tudi določeno stopnjo elastičnosti. Še posebno velike količine kolagena najdemo v ekstracelularnem matriksu – zapletenemu omrežju makromolekul, ki določajo fizikalne lastnosti telesnih tkiv.
Prav tako je v dokaj velikih količinah tudi v srednjem sloju kože – dermisu, kjer kolagen pomaga pri tvorjenju »vlaknastih omrežij«, na katerih lahko začnejo rasti nove celice. Za slednje je kolagen izjemnega pomena tudi zato, ker skrbi za zamenjavo in obnovo odmrlih kožnih celic. Nekatere vrste kolagena lahko celo delujejo kot zaščitne obloge za zaščito nekaterih telesnih organov, kot so denimo ledvice.
A proizvodnja kolagena v našem telesu ne poteka v neskončnost. Njegova proizvodnja začne naravno upadati s starostjo in takrat začne naša koža izgubljati mladostno elastičnost ter se postopoma začne povešati. Pojavijo se tudi prve gube, hkrati pa začne slabeti tudi hrustanec v sklepih. Kolagen se sicer izloča iz različnih celic, a največ iz celic vezivnega tkiva. Telo nenehno proizvaja kolagen vse do okoli 40. leta starosti, zatem pa njegova proizvodnja začne upadati, dokler okoli 60. leta ne doseže najnižje stopnje.
Ste vedeli?
- Kolagen obsega kar 30 % beljakovin v našem telesu.
- Kolagen obsega kar 70 % beljakovin, ki gradijo vezivna tkiva.
- Kolagen obsega znatno količino beljakovinskih gradnikov, ki so v kitah, hrustancu, kosti in koži.
- Kolagen se uporablja tudi v kozmetični kirurgiji.
- Kolagen je odgovoren za elastičnost kože, njegova razgradnja pa vodi v pojav starostnih gub.
Kako s kolagenom upravlja naše telo?
Sinteza nove količine kolagena se običajno opravi med spanjem – med 1. in 4. uro zjutraj. Ko se slednja ustvari, se novi kolagen nemudoma začne porabljati za številne telesne funkcije. Toda da lahko naše telo kolagen »pravilno« izkoristi, ga mora najprej ustrezno pretvoriti za vsako želeno funkcijo posebej. Za omenjeno pretvorbo pa naše telo potrebuje energijo, ki jo v odsotnosti sladkorjev in ogljikovih hidratov nadomešča telesna maščoba.
Postopek pretvorbe kolagena zahteva ogromno energije. Večja je količina kolagena, ki je na voljo telesu, več energije potrebuje za pretvorbeni proces (hkrati pa se porabi tudi več kalorij). Količina porabljenih kalorij je tako proporcionalna zadostnosti telesnega metabolizma. Kolagen tako na neki način telo prisili, da porablja maščobe, saj je to edini način, ki omogoča njegovo uporabo oziroma porabo.
Povedano preprosteje: več kolagena ko proizvede naše telo (oziroma več kolagena ko priskrbimo svojemu telesu), več telesne maščobe moramo porabiti, da ga naše telo lahko uporabi.
Povečanje proizvodnje kolagena
Rast kolagena se lahko spodbudi umetno ali pa naravno. Pri umetnih postopkih se rast stimulira z lasersko terapijo, ki vključuje intenzivne svetlobne valovne dolžine. Ta metoda se denimo uporablja pri zdravljenju strij.
Ker pa je kolagen kot vse beljakovine sestavljen iz aminokislin, lahko njegovo naravno proizvodnjo pospešimo tudi s primerno dieto. Na njegovo rast najbolj vpliva devet aminokislin, ki jih je treba pridobiti skozi prehrano – največ izmed teh jih najdemo v živilih, kot so sir, jajca, ribe, mleko in perutnina, zato ne pozabite na zdravo prehranjevanje, ki vam lahko prihrani marsikatero težavo in prepreči prezgodnje staranje kože. Preostala živila, ki prav tako podpirajo tvorjenje kolagena, pa so:
- prolini: najdemo jih v jajčnih beljakih, mesu, siru, soji in zelju;
- antocianidini: najdemo jih v robidah, borovnicah, češnjah in malinah;
- vitamin C: najdemo ga v pomarančah, jagodah, papriki in brokoliju;
- baker: najdemo ga v školjkah, orehih in v rdečem mesu.
Kaj zmanjšuje proizvodnjo kolagena?
V današnjem času obstajajo številni dejavniki, ki lahko škodljivo znižujejo raven količine kolagena v našem telesu. Seveda izgubljanja kolagena ne moremo v celoti zaustaviti – gre namreč za naravni proces, ki ga doživlja naše telo. A če se boste izogibali tem dejavnikom, lahko omenjeno znižanje nekoliko omilite.
- visoka raven uživanja sladkorja
Prehrana, ki vsebuje veliko sladkorja, v telesu zvišuje stopnjo glikacije – procesa, v katerem se sladkor v kri prilepi beljakovinam in tvori nove molekule, imenovane AGE. Te lahko poškodujejo preostale beljakovine in tako povzročijo sušenje kolagena, ki postane krhek in šibek.
- kajenje
Veliko kemikalij, ki so prisotne v tobačnih izdelkih, lahko znatno poškoduje kolagen in elastin v koži. Nikotin prav tako zožuje žile v zunanji plasti kože, kar je za slednjo prav tako slabo.
- pretirano izpostavljanje soncu
UV-žarki pospešujejo razgradnjo kolagenskih vlaken in indukcijo kopičenja nenormalnih količin elastina. Slednje vodi do produkcije encima, ki lahko prav tako služi razgradnji kolagena. Omenjeni proces lahko vodi do nastanka sončnih brazgotin.
- avtoimunske bolezni
Nekatere raziskave nekatere avtoimunske bolezni povezujejo z nastankom protiteles, ki uničujejo zaloge kolagena.
